Pivo in zdravje
Pivo In Možgani
Kratkoročni učinki zmernega uživanja alkohola na možgane še niso povsem ugotovljeni. Dokazi glede dolgoročnih učinkov pa se razlikujejo glede na starostne skupine. Mladostnikom in nosečnicam odsvetujemo uživanje alkohola. V obdobju polnoletnosti (od 18. do 25. leta starosti) se možgani še vedno razvijajo, čeprav še ni v celoti razjasnjeno, kako zmerno uživanje alkohola v tem obdobju vpliva na možgane. Nevarnost blagega upada kognitivnih sposobnosti in demence, ki se pogosteje pojavljata pozneje v življenju, se lahko z zmernim uživanjem alkohola zmanjša.
Ključna sporočila
- Vsi učinki na možgane so zaradi alkohola v pivu in veljajo za vse alkoholne pijače.
- Do starosti 25 let se možgani še razvijajo in so lahko dovzetni za učinke alkohola.
- Mladostnikom in nosečnicam odsvetujemo uživanje alkohola.
- Potrebnih je več raziskav, da bi razumeli vpliv zmernega uživanja alkohola na razvoj možganov pri mladostnikih (16 do 18 let).
- Zmerno uživanje alkohola lahko zmanjša tveganje za demenco za 26 % pri uživanju do 28 enot alkohola na teden, lahko pride tudi do zmanjšanega tveganja za blag upad kognitivnih sposobnosti.
- Raziskave v zvezi z varovalnim učinkom uživanja alkohola pri Parkinsonovi bolezni so zelo omejene.
Uživanje alkohola in razvoj možganov
Možgani se razvijajo od spočetja do približno 25. leta starosti. Skupna velikost možganov šestletnikov znaša približno 90 % velikosti pri odraslih, vendar se možgani strukturno spreminjajo tekom obdobja adolescence in tudi v odrasli dobi. V tem obdobju so možgani lahko dovzetni za škodljive učinke alkohola.232–234
Vpliv na fetus
Velike količine alkohola med nosečnostjo lahko povzročijo fetalni alkoholni sindrom (FAS). To so uničujoče razvojne motnje, sestavljene iz strukturnih anomalij in deficitov v rasti. FAS je povezan s širokim spektrom nevroloških anomalij.235 Učinki nižjih odmerkov alkohola na možgane in druge organe ploda so neznani, tako tudi ni možno odgovoriti na vprašanje, če obstaja varen odmerek alkohola med nosečnostjo, ki ne vpliva na razvoj ploda.236
Mladostniki
Možgani se razvijajo do 25. leta starosti. Potrebne so dodatne raziskave, da bi razumeli vpliv zmernega uživanja alkohola na razvoj možganov pri mladostnikih* in kako to vpliva na delovanje v vsakdanjem življenju. Opravljene študije so se posvečale predvsem mladostnikom, ki so prekomerno uživali alkohol (AUD – zloraba alkohola ali odvisnost od alkohola). Ugotovili so okvare v zvezi z govorom, pozornostjo, učenjem in spominom.237–239 Rezultati teh študij so pogosto posplošeni na splošno javnost, ob predpostavki, da lahko ugotovitve iz te ogrožene skupine povežemo prekomernimi pivci na splošno. Vendar pa so nedavne raziskave zlorabe alkohola pri mladostnikih (brez diagnoze AUD) pokazale le majhne razlike v nevrokognitivnem delovanju v primerjavi z abstinenti.240, 241 Te predhodne ugotovitve je treba potrditi z obširnimi prospektivnimi študijami. Pitje v zmernih količinah v dobi odraslosti je bilo povezano z boljšo kakovostjo življenja (glejte poglavje 9), in podobne koristi so našli tudi pri mladostnikih. Manjše število virov kaže, da zmerno uživanje alkohola ugodno vpliva na stres, saj izboljša razpoloženje, kognitivno razumevanje in fizično delovanje ter zmanjša predvsem klinične simptome depresije.242
* Legalna starostna meja za pitje piva je v različnih evropskih državah med 16 in 18 let.
Uživanje alkohola in kognitivne poškodbe
Pozneje v življenju doživijo možgani spremembe, ki vplivajo na njihovo delovanje. Normalno staranje možganov povzroči kognitivni upad. Blaga kognitivna okvara (MCI) je proces staranja možganov, ki je odvisen od starosti in stopnje izobrazbe. Ljudje, ki imajo MCI, lahko ohranijo svojo neodvisnost, pri 10–15 % pa se lahko razvije demenca iz še neznanih razlogov. Demenca je bolezen možganov zaradi poškodbe in okvare možganskih živčnih celic ali povezav med živci. To ima za posledico kognitivni upad , ki vpliva na neodvisnost osebe. Ni sporazuma o razširjenosti MCI v Evropi. Glede na znanstvene literature se razširjenost MCI razlikuje med 3 % do 42 %, glede na starost in opredelitev kognitivne motnje.243–243 Leta 2015 je v Evropi pribl. 10,5 milijonov od pribl. 177 milijonov ljudi, starejših od 60 let trpelo zaradi demence.244 Več študij prebivalstva je ugotavljalo povezavo med uživanjem alkohola in upadom kognitivnih sposobnosti, MCI in demenco.
Uživanje alkohola in kognitivni upad
Sistematični pregledi in metaanalize niso našli povezave med zmernim uživanjem alkohola in kognitivnim upadom.245–247 Rezultati nedavne kohortne študije kažejo, da uživanje 36 g alkohola na dan ali več pri moških srednjih let bolj verjetno povzroči hitrejši 10-letni upad kognitivnih sposobnosti na vseh kognitivnih področjih (globalna kognitivna ocena, izvršno delovanje in spomin) s primerljivimi dodatnimi leti kognitivnega upada med 1,5 do 5,7 dodatnih let. Pri ženskah so dokazi glede učinka manjši pri več kot 9 g na dan in še posebej v zvezi z izvršnim delovanjem.247
Uživanje alkohola in blag upad kognitivnih sposobnosti
Metaanaliza je pokazala, da je zmerno uživanje alkohola (ni določeno v gramih na dan) povezano z 22 % nižjim relativnim tveganjem za MCI.246 Nedavna kohortna študija je te ugotovitve potrdila. V primerjavi z abstinenti je uživanje alkohola od 150 do 270 g tedensko povezano s 47 % upadom kognitivnih sposobnosti približno 5,7 let pozneje. Čeprav ta varovalni učinek ni bil pomemben po prilagoditvi možnih odstopanj, so kot skupina redni pivci imeli nižje prilagojene kvote kognitivnih okvar kot abstinenti ali neredni pivci.248 Bolniki z MCI, ki so uživali 1,0 – 14,9 g alkohola na dan so imeli 85 % znižanje stopnje napredovanja v smeri demence v primerjavi z bolniki z MCI, ki nikoli niso pili alkohola.249 Podobne ugotovitve so bile opažene tudi v drugi nadaljevalni študiji med tistimi z MCI. Bolniki, ki uživajo več kot 20 g alkohola na dan so imeli najvišjo stopnjo hitrosti napredovanja MCI do demence, tisti, ki so zaužili manj alkohola na dan najnižjo, medtem ko so imeli abstinenti vmesne stopnje.250 Mehanizem, s katerim alkohol varuje pred napredovanjem MCI obolenj zaradi demence ni znan, čeprav bi uživanje alkohola lahko vplivalo na možgansko žilje ali pa je povezano z ugodnimi socialnimi vplivi in dejavniki življenjskega sloga (glejte poglavje 8.3).249
Uživanje alkohola in demenca
Obstajajo predlogi o povezavi med uživanjem alkohola in demenco v obliki J-krivulje, pri čemer naj bi blago do zmerno pitje zmanjševalo tveganje za splošno demenco, medtem ko naj bi prekomerno pitje večalo tveganje.236 Rezultati metaanalize kažejo, da je blago do zmerno uživanje alkohola (opredeljeno v razponu 1–28 enot alkohola na teden) starejših odraslih povezano z zmanjšanjem relativnega tveganja za Alzheimerjevo bolezen za 28 %, za vaskularno demenco za 25 % in 26 %, za katerokoli demenco v primerjavi z abstinenti.245 Podobne ugotovitve so bile opažene v drugem pregledu.246 Ta znižanja tveganja z uživanjem alkohola so primerljiva s tistimi, ki so opazovali sredozemsko prehrano ali visoko telesno dejavnost.251 Čeprav ena raziskava kaže, da je vino boljše od drugih alkoholnih pijač, to temelji na relativno majhnem številu študij. Poleg tega študije, ki so raziskovale razliko med različnimi vrstami alkoholnih pijač in demenco, ne poročajo o velikih razlikah v učinku, tako da učinki niso nujno povezani z vrsto alkoholne pijače.246 Ni jasno, ali je povezava med uživanjem alkohola in demenco zaradi vpliva zmernega uživanja alkohola v odrasli dobi ali posebnih ugodnosti ob zmernem uživanju alkohola pozneje v življenju.245
Mehanizmi učinka zmernega uživanja alkohola
Mehanizem, s katerim bi lahko zmerno pitje alkohola varovalo pred napredovanjem normalnega staranja možganov, blagim upadom kognitivnih sposobnosti in demenco, trenutno še ni znan. Mehanizmi, s katerimi alkohol zmanjšuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni in morda tudi bolezni možganskega žilja, so povečanje HDL holesterola, manj združevanja trombocitov, izboljšana glukozna toleranca in zmanjšanje označevalcev vnetja (glejte poglavje 5). To podpira tudi ugotovitev, da lahko zmerno pitje alkohola varuje pred ishemično možgansko kapjo (glejte poglavje 5). Prav tako pa je mogoče, da je zmerno uživanje alkohola lahko pokazatelj kompleksnega sklopa ugodnih socialnih in življenjskih dejavnikov, ki ščitijo pred kognitivnimi okvarami.249, 252
Alkohol in Parkinsonova bolezen
Pri Parkinsonovi bolezni živčne celice večinoma odmirajo v delu možganov, imenovanem substantia nigra, kar dramatično zmanjšuje količino hormona dopamina. Oseba čedalje slabše nadzoruje telesne gibe in drugih normalne telesne funkcije, prav tako čustva. V Evropi imata 1–2 na vsakih 1000 ljudi Parkinsonovo bolezen,253 a točen vzrok za Parkinsonovo bolezen še ni znan.254
Uživanje piva in Parkinsonova bolezen
Metaanaliza je z uživanjem alkohola ugotovila tudi varovalni učinek pred Parkinsonovo boleznijo. Vsakih 13 g alkohola na dan bi lahko bilo povezanih s 5 % zmanjšanjem tveganja za Parkinsonovo bolezen, vendar so potrebne nadaljnje raziskave255 za potrditev te trditve in mehanizmov, s katerimi alkohol oziroma še posebej uživanje piva lahko zmanjša tveganje za Parkinsonovo bolezen. Pitje alkohola lahko vpliva na tveganje za Parkinsonovo bolezen na podlagi same zasvojenosti. Kajenje in pitje kave sta dve pogosti zasvojenosti, ki sta bili dosledno povezani z zmanjšanim tveganjem za Parkinsonovo bolezen.254 Pivo bi lahko imelo dodaten ugoden učinek, saj vsebuje purine in zato poveča raven sečne kisline v serumu,256 kar je obratno sorazmerno povezano s tveganjem in lahko upočasni napredovanje Parkinsonove bolezni.257
Akutni učinki alkohola na možgane
Alkohol doseže možgane približno 5–10 minut po zaužitju.259 Glede na koncentracijo alkohola v krvi (BAC) obstajajo različni učinki na možgane (glejte Tabelo 6). BAC je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s stopnjo vnosa, spolom in telesno težo. Na primer, vnos 10 g alkohola pri človeku, ki tehta 80 kg, povzroči vrh BAC v vrednosti 0,02 %, medtem ko 10 g alkohola pri ženski s 65 kg povzroči vrh BAC v vrednosti 0,03 % (glejte poglavje 10). Pri teh koncentracijah alkohola v krvi smo bolj sproščeni, umirjeni, imamo oslabljeno presojo in povišan srčni utrip.
Povišan BAC vpliva na center za govor in vid v osrednjih možganih. Pri višjih koncentracijah alkohola v krvi so prizadete celice v malih možganih, ki so odgovorne za usklajevanje skeletnih mišic, vključno s tistimi za govor, vidno motorično koordinacijo in gibanje okončin. Kadar je raven alkohola v krvi zelo visoka, so zavestni možgani popolnoma nadvladani in oseba pade v nezavest. Višji odmerki alkohola anestezirajo najgloblje centre možganov, ki nadzorujejo dihanje in srčni utrip, kar povzroči smrt.82
Tabela 6: Učinki različnih koncentracij alkohola v krvi | |
---|---|
Koncentracija alkohola v krvi | Učinki |
0.1% | Oslabljena koordinacija, slabši reakcijski čas, pretirana čustva, okvara perifernega vida, oslabljena sposobnost za upravljanje vozila |
0.15% | Nerazločno govorjenje, zamegljen vid, neusklajena hoja, zelo slaba koordinacija in obsojanje |
0.2% | Dvojni vid, nezmožnost hoje |
0.3% | Neinhibirano vedenje, omamljenost, zmedenost, nezmožnost razumevanja |
0.4–0.6% | Nezavest, šok, koma, smrt zaradi odpovedi srca in dihal |
Ne pozabite: Mladoletnikom odsvetujemo pitje alkohola.
V najstniških letih gredo možgani skozi številne spremembe. Možgansko omrežje, občutljivo na socialne in čustvene dražljaje ter nagrajevanje, je hitro zrelo, medtem ko kognitivne kontrolne funkcije zaostajajo. Poleg tega je najstništvo obdobje tisto, v katerem se mora posameznik učiti iz izkušenj. Te spremembe težijo k eksperimentalnem vedenju, vključno z uživanjem alkohola. Raziskave kažejo, da mladostniki uživajo alkohol v zmernih količinah. Vendar pa imajo večje tveganje za popivanje, kar je dokazano na podlagi ugotovitev študij na živalih. Zdi se, da so možgani mladostnikov manj občutljivi na averzivno pomirjevalne učinke in bolj občutljivi na prijetne ter stimulativne učinke alkohola v primerjavi z odraslimi. Zmanjšana občutljivost v kombinaciji s prijetnimi učinki alkohola lahko pri uživanju alkohola povzroči izgubo nadzora. Negativne posledice zlorabe alkohola se ne upoštevajo, kar vodi do popivanja. Popivanje lahko na kratek rok negativno vpliva na socialno delovanje in na dolg rok negativno na duševno in telesno zdravje. Poleg tega povečuje tveganje za odvisnost od alkohola v dobi odraslosti.242